Lojze Ude je bil po opravljenem pripravniškem stažu ter pravosodnem izpitu dve leti sodnik Okrajnega sodišča v Radovljici, nato v letih 1965 do 1973 najprej strokovni sodelavec nato pa tajnik Vrhovnega sodišča SRS v Ljubljani. Leta 1973 je pridobil naziv magistra pravnih znanosti, leta 1976 pa je doktoriral. Od leta 1973 do leta l978 je bil sodnik Vrhovnega sodišča SRS v Ljubljani, nato dve leti predsednik Zakonodajnopravne komisije tedanje Skupščine SRS, šest let član Republiškega izvršnega sveta in predsednik Republiškega komiteja za zakonodajo, v letih l986 do 1988 pa član Zveznega izvršnega sveta in predsednik Zveznega komiteja za zakonodajo.

V letih l989 do 1991 je bil dekan Pravne fakultete v Ljubljani, v letih 1993 do 2002 pa sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Ves čas od leta 1973 predava na Pravni fakulteti v Ljubljani civilno procesno, stečajno in arbitražno pravo. Leta 1978 je bil izvoljen v naziv izrednega profesorja, leta 1985 pa v naziv rednega profesorja za civilno procesno in civilno pravo. S svojimi deli je segel tudi na področje gospodarskega in ustavnega prava. Kot samostojni avtor ali kot soavtor je objavil številne monografije, komentarje, učbenike, znanstvene članke in razprave.