Knjiga vključuje 15 razprav pokojnih profesorjev Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izbrane razprave se nanašajo na obdobje dvajsetega stoletja in si kronološko sledijo. Prva razprava je Pitamičevo predavanje Pravo in revolucija (1920), s katerim so se začela predavanja na ljubljanski pravni fakulteti. Zadnja je Finžgarjeva razprava Preoblikovanje družbene lastnine (1992), ki je tako kot Pretnarjeva razprava Blago kot pravno determinantni temelj intelektualnih pravic (1991) objavljena že v času samostojne države Slovenije. Pitamic med drugim razpravlja o nastanku novega pravnega reda in o njegovih temeljih, ki so vselej razlagalni in etični izziv, Finžgar obravnava družbeno lastnino in njeno preoblikovanje v nove oblike lastnine. Obe razpravi sta, vsaka po svoje, začetek in konec, ki sta medsebojno povezana in razpirata nova obzorja in nova vprašanja.

O vsakem avtorju je vključen krajši prispevek, ki predstavi njegovo biografijo, opus in pomen izbrane razprave. Avtorice in avtorji predstavitvenih prispevkov so Ljubo Bavcon, Janez Kranjc, Marijan Pavčnik, Ada Polajnar Pavčnik, Vladimir Simič, Alenka Šelih, Mirjam Škrk, Bojan Zabel, Karel Zupančič in Dragica Wedam Lukić.

Z izročilom pravne znanosti je treba ravnati etično. Človek si dela slabo uslugo, če je nemočni ujetnik zgodovine. Bistveno večja nevarnost je, da raziskovalec hote ali nevede prezre, kaj so naredili naši predniki. V obeh primerih gre za odklona, ki sta nesprejemljiva. Prvi odklon pomeni, da človek ne prevzema odgovornosti za to, kar počne, drugi pa je lasten tistim, ki slepo zaupajo v svojo moč in samozadostnost lastnega znanja. Izročilo, ki nam ga prepuščajo že pokojni avtorji, je preprosto eden od diskusijskih družabnikov, s katerim se je treba pogovarjati, se do njega opredeljevati in ga, če imamo za to strokovne in znanstvene razloge, upoštevati pri novih raziskovanjih.

Kazalo

Marijan Pavčnik: Čemu zbornik Izročilo pravne znanosti?

Leonid Pitamic: Pravo in revolucija (1920)

Gregor Krek: Pomen rimskega prava nekdaj in sedaj (1921)

Stanko Lapajne: Reparacije civilnega prava (1927)

Aleksander Maklecov: Personalistična smer v sodobnem kazenskem pravu (1943)

Sergij Vilfan: Deželni ročini kot viri naše ustavne zgodovine (1944-45)

Lado Vavpetič: O nedoločnih pojmih v pravnih normah (1948)

Janko Polec: Uvedba občin na Kranjskem l. 1849/1850 (1952-1953)

Viktor Korošec: Slovenski prevod določb Hammurabijevega zakonika (1954)

Jože Juhart: Zbiranje pravdnega gradiva (1957)

Gorazd Kušej: Rousseau in njegova »Družbena pogodba« (1960)

Peter Kobe: »Enakost orožja« v kazenskem postopku in jugoslovansko kazensko procesno pravo (1968)

Ivan Tomšič: Problemi sodobnega meddržavnega plebiscita in koroški plebiscit leta 1920 (1970)

Stojan Cigoj: Novi sistem ureditve nesporazuma in zmote v jugoslovanskem pravu (1979)

Stojan Pretnar: Blago kot pravno determinantni temelj intelektualnih pravic (1991)

Alojzij Finžgar: Preoblikovanje družbene lastnine v drugo obliko lastnine (1992)