Knjiga obravnava aktualna vprašanja kazenskega procesnega prava, funkcije in disfunkcije obstoječe ureditve glavne obravnave in se opredeli do možnih sprememb kazenskoprocesne ureditve. Poleg glavne obravnave obravnava tudi druge faze postopka (preiskavo, vmesno fazo in pritožbeno fazo), kolikor so povezane z glavno obravnavo. Veliko pozornosti je posvečene umestitvi procesnih institutov med ustavnopravna načela in določbe.

Glavna obravnava je ključna za razvoj dokaznega prava. Pri tem avtorica utemeljuje, da obstaja tesna povezava med dokaznopravnimi vprašanji in organizacijo postopka. V slovenski pravni teoriji je obravnava dokaznega prava pomanjkljiva. Knjiga poglablja in širi poznavanje dokaznega prava, zlasti mehanizmov, ki vplivajo na njegovo oblikovanje in delovanje.

V prvem delu se ukvarja z vmesno fazo kazenskega postopka in analizira njen pomen za organizacijo dokazovanja na glavni obravnavi.
V drugem in tretjem delu obravnava razmerja med procesnimi akterji. Podrobno predstavi dejansko dokazno vlogo sodišča v adversarnem modelu kazenskega postopka, in spodbija stališče, da je adversarni sodnik dokazno povsem nevtralen. Odpira novo vprašanje ločitve dokazovanja (kamor med drugim spada instrukcijska maksima) od ocene dokazov (kamor umešča načelo materialne resnice). Opredeli se do vprašanja obstoja instrukcijske maksime v kazenskem postopku. Kritično obravnava presojo Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki postavlja temelje dokaznega prava.
V četrtem delu obravnava dokazna bremena in dokazne standarde ter se ukvarja z uporabnostjo materialnopravnih konceptov za kazenski postopek.

Knjiga je namenjena vsem, ki v praksi uporabljajo kazensko pravo (sodnikom, odvetnikom, tožilcem in drugim), tistim, ki se z njim ukvarjajo teoretsko, pa tudi snovalcem morebitne nove ureditve kazenskega postopka. Uporabna je tudi za študijske namene.