Obligacijska razmerja, ki jih ureja Obligacijski zakonik, so tisto pravno področje, s katerim se poklicno in zasebno najpogosteje srečujemo. Zakonik obsega predvsem pravila o pogodbenih ter odškodninskih in drugih neposlovnih razmerjih.
Komentar ima vse značilnosti sodobnih velikih komentarjev sistemskih zakonov.

V uvodnih komentarjih k poglavjem in oddelkom OZ so sistematično razloženi sistem in posamezni instituti obligacijskega prava. Razloženi so tudi tisti instituti obligacijskega in civilnega prava, ki v OZ sicer niso neposredno urejeni, pa se v poslovnem življenju zaradi načela avtonomnega, prostega urejanja obligacijskih razmerij pogosto uporabljajo (na primer odkupna pravica, prodajna pravica in druga enostranska oblikovalna upravičenja).

• Pomembni pravni instituti so obravnavani poglobljeno. Avtorji o pravnih vprašanjih v zvezi s temi instituti oblikujejo jasna lastna stališča in jih tudi razložijo. Predstavljena pa so tudi sodobna stališča drugih domačih in tujih pravnih strokovnjakov.
• Komentar ni samo teoretično naravnan, temveč si avtorji prizadevajo odgovoriti na najpogostejše konkretne probleme in dileme, s katerimi se srečujejo pravniki, ki uporabljajo določbe OZ pri urejanju konkretnih posamičnih razmerij oziroma pri odločanju o sporih iz takih razmerij. Zaradi boljše razumljivosti so posamezna vprašanja prikazana s primeri.
• Vključena je sodna praksa Vrhovnega sodišča RS in višjih sodišč. Pomembna stališča sodne prakse so v komentarju tudi razložena. V zvezi z njimi so predstavljena tudi morebitna drugačna stališča avtorjev.
• Zaradi boljše preglednosti je besedilo komentarja k posameznim členom razčlenjeno na razdelke, vsak člen pa je opremljen z ustreznim kazalom vsebine komentarja k temu členu.
• Vsak člen je opremljen s podatkom o številki prejšnjega člena ZOR, razlike med ureditvama v ustreznem členu OZ in ZOR so tudi nazorno prikazane v primerjalni preglednici k posameznemu členu.
• OZ s komentarjem je namenjen praksi:
  -pravnikom, ki uporabljajo določbe OZ pri urejanju konkretnih posamičnih razmerij oziroma pri odločanju o sporih iz teh razmerij,
  -pravnikom, ki se ukvarjajo s poglobljenim študijem posameznih institutov,
  -študentom prava.